Trdota po Shoru
Postopek za merjenje trdote po Shoru je razvil Albert Ferdinand Shore, ameriški inženir. Shore je razvil svoj postopek preverjanja trdote v 20-ih letih 20 stoletja in ga leta 1929 patentiral. Prvotno je bil postopek razvit za merjenje trdote gume in drugih elastičnih materialov, vendar je se od takrat področje uporabe razširilo na različne industrije, med njimi tudi tehnologija lepil.
Z merilno vrednostjo pridobite karakteristike materiala za termoplaste in plastike. Obstajata dve glavni lestvici za preverjanje trdote po Shoru: Shore A in Shore D. Za topljiva lepila se običajno uporablja Preverjanje trdote po Shoru A.
Merilni postopek z durometrom
Merilna naprava kontrolorje trdote po Shoru je v osnovi vzmeten zatič iz kaljenega jekla.
Priprava materiala: Topilno lepilo se nanese na ravno površino (v telo za preverjanje), nato pa se pusti, da se ohladi in strdi.
Meritev: Telo za preverjanje se pritisne navpično na površino topljivega lepila, da doseže definirano globino prodiranja. Ta postopek običajno traja nekaj sekund. Nato se izmeri globina prodiranja.
Odčitavanje trdote: To se izmeri na lestvici od 0 Shore (2,5 milimetra globine prodiranja) do 100 Shore (0 milimetrov globine prodiranja). Pri tem vrednost lestvice 0 ustreza maksimalni možni globini prodiranja, kar pomeni, da material ne nudi upore potiskanju zatiča. Vrednost na lestvici 100 ustreza zelo visokemu uporu lepila na prodiranje in ne kaže praktično nobenega vtisa.
Preverjanje trdote po Shoru je hiter in relativno preprost postopek za karakteriziranje trdote topljivih lepil in diferenciranje konsistence med različnimi šaržami ali materiali.
Lepila z višjo trdoto po Shoru A so bolj toga in manj elastična, medtem ko so taka z nižjo trdoto po Shoru bolj mehka in prožna.
Sipki granulati talilnega lepila imajo npr. relativno visoko trdoto po Shoru. Lepila, ki se uporabljajo v industriji pene in oblazinjenja, imajo nizko vrednost Shore, saj morajo biti lepilnljeni spoji prožni.
Pomembno je, da upoštevate, da trdota po Shoru ni direktno merjenje trdnosti materiala, pač pa je zmožnost upora na prodiranje. Zato lahko služi le kot posreden indikator trdnosti in prožnosti topilnega lepila.