Adhezija

Adhezija opisuje sposobnost dveh snovi, da se zlepita druga z drugo. Je vsota vseh privlačnih sil, ki delujejo med dvema različnima snovnima površinama.

To so predvsem fizikalne interakcije (Van der Waalsove sile, vodikove vezi itd.).

V primeru reaktivnih taljivih lepil lahko pride do kemičnih vezi s površino podlage. Te so razmeroma veliko močnejše od fizikalnih interakcij nereaktivnih taljivih lepil.

Slika 1: Izjava o adheziji

 Osnovi pogoj za nastanek adhezije je fizikalna interakcija med lepilom in podlago, pri čemer se morata lepilo in spojni del približati drug drugemu na manj kot 1 nm v času odprtosti lepila.

Slika 2: fizikalne interakcije med lepilom in podlago

Poseben izziv pri taljivih lepilih je hitro naraščajoča viskoznost po nanosu. To otežuje mazanje in s tem premostitev razdalje omenjenega 1 nm drugega spojnega dela.

Poleg spajanja v odprtem času je pomemben dejavnik pri lepljenju s taljivimi lepili tudi pritisk na podlago, ki jo je treba spojiti.

K temu lahko dodatno prispeva mehanska "adhezija" ali mehansko pritrjevanje. Pri tem se predpostavlja, da lepilo prodre v drobne pore in nepravilnosti v spojnem delu in se tako nanj prilepi.

Adhezija se še vedno znanstveno raziskuje in je trenutno opisana z različnimi teorijami, saj so odvisnosti med lepilnimi sistemi in površinami spojnih delov zelo zapletene.